Razmišljanja

Valove slišiš do obale,

kot da ladje bi plesale.

Sonce dol z neba se smeje,

z žarki vse okolje greje.

V daljavi slišiš trušč,

a preglasi ga ptičji lušč.

Glasovi, morje, čofotanje,

vse to je vključeno v sanje.

Vedno manj se sliši,

vedno manj se vidi.

Vsega res je čisto manj,

saj nas zvonec prebudil je iz sanj.

(Ana-Mari Vajde, 7. a)

(Skupno 2 obiskov, današnjih obiskov 1)