Ustvarjamo
LETNI ČASI
Oh, ti tečni letni časi;
prvi pride, že odide,
drugi pa se mu smeji.
Tretji za njim hiti,
nato še četrti se priključi
in s tem leto zaključi.
Prva pride babica Zima
in s svojo snežno odejo
pokrije vsako vejo.
Dedek Mraz prihiti in
Miklavža ter Božička
pripelje s svojimi sanmi.
Druga pride teta Pomlad,
ki jo ima vsakdo rad,
saj vse pozeleni
in vsaka roža zacveti.
Tretje pride veselo Poletje,
ki izključi vse gretje.
Takrat počitnice so
in sonce greje nas lepo.
Četrta pride teta Jesen,
ki misli, da ves svet je njen.
Zato v gozdove se naseli
in s čopičem liste barvat hiti.
Nato odpadejo in
ko to opazi,
se kar domov odplazi.
Ko letni časi so mimo,
pa spet počakamo na zimo.
Logične uganke in šale
Poskusi ugotoviti rešitev uganke in si pribori glasbeno željo na šolskem radiu
Objavljamo 1. logično uganko, rešitve zbira ga. knjižničarka. Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali nekoga, ki si bo lahko izbral glasbeno željo. Zmagovalca bomo razglasili v naslednji oddaji radia Zvočnik.
Uganka se glasi takole (od 24. 11. do 30. 11. 2014):
Voznik tovornjaka je napačno ocenil višino predora, zato je njegov tovornjak obtičal. Ne more ne naprej, ne nazaj. Drugi vozniki mu poskušajo pomagati, toda s porivanjem in vlečenjem ne dosežejo ničesar. Končno se nekdo domisli rešitve in tovornjak se lahko previdno, toda z lastno močjo odpelje naprej. Kako?
Aktualno
Kako poteka delo? Kakšne so priprave? Gre v studiu vse po načrtu?
Po odgovore na ta vprašanja smo se odpravili v časopisno-radijsko hišo NT&RC. Učenci izbirnega predmeta vzgoja za medije smo se v petek, 14. 11. 2014, odpravili raziskovat v medijsko hišo v našem mestu. Sprejela nas je odgovorna urednica Radia Celje ga. Bojana Avguštinčič. Najprej smo pridobili nekaj informacij o Novem tedniku, ki bo kmalu obeležil 70-letnico izhajanja. O njegovi vsebini nam je spregovorila odgovorna urednica ga. Biserka Povše Tašić. Lahko smo si ogledali tudi starejše letnike časopisa, zbrane v snopiče za posamezne letnike.
V drugem, za nas zanimivejšem delu smo si ogledali delovne prostore radia. Posebej nas je navdušil radijski tehnik/montažer, ki nam je predstavil svoje delo, v katerem resnično uživa. Prek zastekljene stene je ves čas v navezavi z moderatorjem, tako sodelujeta in si dajeta znake, kaj sledi. Med glasbo smo odšli še v studio, kjer nam je delo predstavila moderatorka ga. Saša Pukl. Ravno je zaključevala s svojim delom, tako da si je za nas vzela kar nekaj minut. Spoznali smo, da delo res ni enostavno in zahteva visoko stopnjo zbranosti. Seveda se kdaj tudi kaj zalomi.
Radijska ekipa je bila zelo v redu, bili so zelo prijazni in izkazovali so visoko mero spoštovanja do svojega dela. Res so pravi profesionalci. Na naša vprašanja, ki smo si jih zastavili pred obiskom, smo dobili kar nekaj odgovorov.
Hvala ekipi NT&RC, da nas je sprejela pod svojo streho.
Učenci in učenke izbirnega predmeta vzgoja za medije
Ustvarjamo
Prva osnovna šola Celje
Okoliški šoli, kot so jo imenovali,
Nemci oblasti niso dali.
Bili so proti učenju slovenskega jezika,
zato tu pojavi se razlika.
V šoli nemščino poučevat začnejo,
saj drugega zaradi sklepa pač ne smejo.
Pride tudi čas, ko nastopi žal šolnina,
a vsaka družina toliko denarja nima.
Le malo v okolici jih znalo je pisati in seveda tudi brati.
Kaj pa danes?
Je isto kot včasih?
Ne, danes šola je drugačna,
njena splošna izobrazba ni napačna.
Z učitelji učenci se spoznamo,
drug drugemu znanje si podamo.
Včasih izrečemo nevedno par napačnih, krepkih si besed,
a vsi moramo imet nekakšen red.
Nekoč, nekje bomo spoznali,
da starši pravo odločitev so izbrali,
ko na to šolo so nas vpisali.
Vsi zavedamo se vloge naše šole,
da za vselej pustila bo pečat,
le ohranit ga bo treba znat.
Zato spoštujmo njeno zgodovino, a ne,
saj Prva osnovna šola zakon je!
(Ana-Mari Vajde, 7. a)
Ustvarjamo
GLAŽEK NESMRTNOSTI
Stari Francelj čaka tam pod lipco,
misli čudne misli o življenju.
Bil sem dober in krepak,
ali mora res umreti vsak?
Ubogi star možicelj,
vse življenje je že sam,
a počival v življenju
ni še prav nobeden dan.
V življenju ga je spremljalo le sonce,
sam pa je bil prijazen na vse možne konce.
Za trenutek si je neskončnosti zaželel,
saj po smrti ni prav nič hrepenel.
Poklical je zdravnika Grega,
ga poprosil za zdravila,
saj ne želi še dobiti angelskega krila.
Gregor skuha mu zeleno juho,
vendar Francelj dobi le travo suho.
Žalosten odide do coprnice Pehte.
Ta ga prav grdo pogleda,
da umrl bo, še se zaveda.
Vendar coprnica se želi poigrati,
kapljico strupene solze mu mora dati.
Brž, ko spil je kapljico rdečo,
se spremenil v mačko je boječo.
Coprnica se začne smejati,
zato Francelj mora brž zbežati.
Francelj obupan se usede na tla,
saj grozne misli o smrti ima.
Pa pride mimo norček palček,
zapleše mu veseli valček.
Nasmehne se mu starček
in brž nalije en kozarček.
Palček ga veselo pouči,
da mora vsakdo umreti,
vendar za poštenost
in dobroto svojo mora poskrbeti!
Vsakdo, ki dober je v srcu,
si zasluži nebes,
a kdor hudoben in malomaren je,
pride na ognjeni kres.
Starec počuti se že bolje,
in zaradi nebes je dobre volje.
(Ivona Kovačić, 8. b)